Včeraj
je potekalo na šoli predavanje Antona Komata. Udeležba
staršev je bila sicer majhna, so bili pa prisotni vsi akterji, povezani s
prehrano na šoli – ravnateljica, načrtovalka šolske prehrane in vodje kuhinje.
Anton
Komat je predstavil osnovno razliko med hrano na »naftni« in »sončni« pogon,
kot jo je imenoval. Dejal je, da so supermarketi prodajalci hrane na naftni
pogon. Ta temelji na intenzivnem kmetovanju, gnojilih, pesticidih in herbicidih
ter fungicidih, je strojno obdelana, hlajenja, zamrznjena, prevažajo jo na
dolge razdalje in embalirajo - za vse to je potrebna nafta. V takšni sliki je
jasno, da cene hrane sledijo ceni nafte. Na tem področju pričakuje
naslednjo krizo, ko ljudje ne bomo zategovali pasu, temveč bomo stradali.
Dejal
je, da Slovenija uvaža dve tretjini svoje hrane, večino iz padske nižine, ki je
najbolj onesnažen del Evrope. Takšno hrano trenutno jedo naši otroci.
Alternativo predstavlja projekt trajnostna lokalna preskrba, kjer ekološko
hrano pridelujejo kmetje zalednih mestnih kmetij ob strokovnem načrtovanju,
vodenju in izobraževanju.
V
Mariboru so v okviru EPK in sklopa Urbanih brazd izvedli pilotski projekt na
tem področju, v katerega sta trenutno vključeni dve šoli in trije vrtci na
Teznu. Izračunali so, da je bila razlika v ceni med enoto pšenice in iz te
pšenice pečenim kruhom na polici v marketu dvanajstkratna. Največ denarja so
dobili posredniki, medtem ko so bili kmetje na robu preživetja. Projekt, ki so
ga poimenovali, "Od vil do vilic", je torej začel s kruhom:
kmetje so pričeli sami mleti pšenico, peči kruh in organizirati prevoz. Končni rezultat
je bil, da je kmet zaslužil dvojno, meščana pa je kruh stal pol manj. Kruhu so
kmalu sledili še zelenjava in sadje.
Tudi
na naši šoli je po včerajšnjem pogovoru velik interes, da bi začeli vključevati
bolj zdrava živila v prehrano naših otrok. Pričeli bi z nabavo kruha, naslednji
korak bi bil morda zagotovitev enega "zdravega" obroka na teden z
domačo sezonsko hrano in tako naprej. V tem okviru pa šola ne sme ostati sama:
aktivno se moramo angažirati tudi starši in učitelji, da otroke navdušimo in z
zgledom naučimo, da domače ekološko jabolko sicer ni najlepše, ja pa zdravo in
okusno.
