Povzetek predavanja Antona Komata

Včeraj je potekalo na šoli predavanje Antona Komata. Udeležba staršev je bila sicer majhna, so bili pa prisotni vsi akterji, povezani s prehrano na šoli – ravnateljica, načrtovalka šolske prehrane in vodje kuhinje.

Anton Komat je predstavil osnovno razliko med hrano na »naftni« in »sončni« pogon, kot jo je imenoval. Dejal je, da so supermarketi prodajalci hrane na naftni pogon. Ta temelji na intenzivnem kmetovanju, gnojilih, pesticidih in herbicidih ter fungicidih, je strojno obdelana, hlajenja, zamrznjena, prevažajo jo na dolge razdalje in embalirajo - za vse to je potrebna nafta. V takšni sliki je jasno, da cene hrane sledijo ceni nafte. Na tem področju pričakuje naslednjo krizo, ko ljudje ne bomo zategovali pasu, temveč bomo stradali.

Dejal je, da Slovenija uvaža dve tretjini svoje hrane, večino iz padske nižine, ki je najbolj onesnažen del Evrope. Takšno hrano trenutno jedo naši otroci. Alternativo predstavlja projekt trajnostna lokalna preskrba, kjer ekološko hrano pridelujejo kmetje zalednih mestnih kmetij ob strokovnem načrtovanju, vodenju in izobraževanju.

V Mariboru so v okviru EPK in sklopa Urbanih brazd izvedli pilotski projekt na tem področju, v katerega sta trenutno vključeni dve šoli in trije vrtci na Teznu. Izračunali so, da je bila razlika v ceni med enoto pšenice in iz te pšenice pečenim kruhom na polici v marketu dvanajstkratna. Največ denarja so dobili posredniki, medtem ko so bili kmetje na robu preživetja. Projekt, ki so ga poimenovali,  "Od vil do vilic", je torej začel s kruhom: kmetje so pričeli sami mleti pšenico, peči kruh in organizirati prevoz. Končni rezultat je bil, da je kmet zaslužil dvojno, meščana pa je kruh stal pol manj. Kruhu so kmalu sledili še zelenjava in sadje. 

Tudi na naši šoli je po včerajšnjem pogovoru velik interes, da bi začeli vključevati bolj zdrava živila v prehrano naših otrok. Pričeli bi z nabavo kruha, naslednji korak bi bil morda zagotovitev enega "zdravega" obroka na teden z domačo sezonsko hrano in tako naprej. V tem okviru pa šola ne sme ostati sama: aktivno se moramo angažirati tudi starši in učitelji, da otroke navdušimo in z zgledom naučimo, da domače ekološko jabolko sicer ni najlepše, ja pa zdravo in okusno.

Predavanje Antona Komata 6.6.2012 na OŠ Bratov Polančičev

Anton Komat, svobodni raziskovalec, ustvarjalec in javni delavec na področju naravovarstva bo imel predavanje na šoli 6. junija 2012 s pričetkom ob sedemnajsti uri. Zavzema se za sobivanje z naravo in aktivno kaže na številne mogoče poti in načine takšnega simbiotskega delovanja in življenja (http://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Komat). Aktivno sodeluje na EPK projektu Urbane brazde, predvsem na vsebinah Semenska knjižnica in trajnostna lokalna preskrba (http://brazde.org/category/trajnostna-lokalna-preskrba/).

Odzval se je na prošnjo kluba staršev in učiteljev, osnovna tema predavanja bo trajnostna lokalna preskrba in kako v šolsko kuhinjo uvesti domačo sezonsko prehrano.

Vljudno vabljeni.

Obisk zagrebškega živalskega vrta

Klub staršev in učiteljev Osnovne šole Bratov Polančičev 2. junija 2012 organizira izlet za učence prve in druge triade ter njihove starše in učitelje. Obiskali bomo živalski vrt v Zagrebu in ob povratku predvidoma tudi muzej krapinskega pračloveka. Cena vstopnic za živalski vrt je 30 HRK za odrasle in 20 HRK za otroke http://zgzoo.com/hr/informacije/opce-informacije/. Cenik za obisk muzeja je na spletni strani http://www.mkn.mhz.hr/hr/posjeta/radno-vrijeme-cijene/. Cena prevoza je predvidoma okoli 10 € na osebo. klubstarsevinuciteljev@gmail.com

Roditeljski sestanek za očete

7.6. 2011 ter 29.2.2012 sta potekala prvi in drugi roditeljski sestanek za očete. Pogovor je usmerjal Zoran Zeljić, specialist klinične psihologije. Vsebina je bila vloga očeta pri vzgoji ter ODVISNOST IN MERA in kaj ima s tem opraviti OČE. Podobne teme so obravnavane tudi v članku Vesne Vuk Godine "Ni pravljičnega starševstva, je le garanje" - http://www.tednik.si/ni-pravljicnega-starsevstva-je-le-garanje

Akcija Očistimo Slovenijo

Dan akcije »Očistimo Slovenijo« na dan 17.4.2010 se hitro približuje. Na včerajšnjem sestanku sveta staršev je bil predstavljen urnik aktivnosti. Akciji se bo pridružilo okoli 40 družin, 10 učiteljev in skupina skavtov, kar je vse skupaj okoli 150 ljudi. Če bodo vremenske razmere slabše, bo število udeležencev najverjetneje manjše.

Zberemo se ob osmih zjutraj na dvorišču OŠ Bratov Polančičev, pripravljeni za pohod, z malico v nahrbtniku. Če je mogoče, naj vsak s seboj prinese še kakšne rokavice in vrečo za odpadke (vreč in rokavic žal ne bo dovolj za vse udeležence). Vsi skupaj se odpravimo na pohod in se na poti razdelimo v tri skupine. Prva skupina bodo učenci prvih razredov in mlajši otroci s starši, druga skupina bodo učenci drugih in tretjih razredov s starši in tretja skupina bodo starejši učenci s starši. V nadaljevanju bodo predstavljene poti in okvirni urniki za vsako skupino posebej. Predvidoma se učenci prve triade s starši ob enajstih ponovno zberemo pred šolo, odložimo na poti nabrane odpadke v šolske smetnjake in se udeležimo delavnic v šoli poimenovanih »Smetilnica«. Zaključek akcije bo ob trinajstih.

1. skupina (učenci prvih razredov in mlajši otroci s starši, 30 oseb)
- Zberemo se ob osmih zjutraj in krenemo na kratek pohod po Tomšičevem drevoredu. Očistimo drevored, nato se zberemo pred šolo, pomalicamo in očistimo še okolico šole.
- Ob enajstih se udeležimo delavnic v šoli.

2. skupina (učenci drugih in tretjih razredov s starši, 60 oseb)
- Zberemo se ob osmih zjutraj in se odpravimo na piramido. Iz Tomšičevega drevoreda se povzpnemo po stopnicah in nato na Piramido, kjer očistimo sprehajalno pot. Če bo vreme dovoljevalo, na vrhu Piramide pomalicamo in se nato odpravimo nazaj proti šoli.
- Ob enajstih se udeležimo delavnic v šoli.

3. skupina (učenci višjih razredov, 60 oseb)
- Zberemo se ob osmih zjutraj in se odpravimo na Piramido. Iz Tomšičevega drevoreda se povzpnemo po stopnicah in nato na Piramido po levi sprehajalni poti, kjer očistimo sprehajalno pot. Po grebenu Piramide se skozi gozd odpravimo proti makadamski cesti v smeri Počehove, kjer se ustavimo pri vinogradu in očistimo območje, ki je polno razpršenih odpadkov (na sliki). Na očiščenem območju bi pomalicali, nato vse odpadke prinesemo s seboj nazaj do šole, jih odložimo v kesone in zaključimo z akcijo.



Ker se praviloma vračamo po isti poti kot smo prišli, lahko napolnjene vreče z odpadki pustimo ob poti in jih poberemo ob povratku.

Prva javna tribuna Kluba staršev in učiteljev

Za nami je prvi klubski pogovor oz. t. i. prva javna tribuna Kluba staršev in učiteljev.

Prvo preizkušnjo smo torej uspešno prestali, kljub temu, da bi si morda želeli večjo udeležbo staršev. V nekoliko večjem številu so bili zastopani le učitelji OŠ Bratov Polančičev.
Upamo, da bo tudi staršev ob prihodnjih srečanjih več.

Ob slikoviti in pestri predstavitvi, ki jo je pripravil mag. Franci Pivec, se je odprlo še mnogo tem, ki bi jih lahko obravnavali na prihodnjih srečanjih kluba. Priznani mariborski psiholog in pedagog Aco Prosnik je osvetlil glavni namen tovrstnih klubov, ki je predvsem v manjšanju barier, ki ovirajo sproščeno in odprto komunikacijo med starši in učitelji. Neformalno klubsko okolje pripomore k mehčanju komunikacije in s tem omogoča pretok idej in pobud med starši in učitelji. Ob tem je nujno nevmešavanje staršev v sam pedagoški/didaktični proces učitelja in vice versa spoštovanje nedotakljivosti samih družinskih odnosov učenca.

Tako smo nekako začrtali osnovne smernice in sam namen klubskega delovanja ter postavili osnovno tematiko, ki bo obarvala naše prihodnje klubske pogovore.

Govor Majde Štruc :



Izjava za javnost:


OTROCI V ČASU KRIZE


Povprečna starost prebivalcev Maribora se naglo zvišuje, zato je treba otrokom v našem mestu posvetiti še dodatno pozornost. Gospodarska kriza jim ne prizanaša, pozna se poslabšan gmotni položaj družin, negotova zaposlenost in raztegljiv delovni čas, ki zožuje možnosti posvečanja otrokom. Socialne razlike se povečujejo in druženje med ljudmi se vse bolj razslojuje, kar šola čuti, čeprav tega ne sprejema. Družine težko prenašajo pritiske in povezanost sosesk se trga.

Mladi so glavna tarča neobvladljive potrošniške reklame in pretežni del medijske "mladinske kulture" oz. zabave je dejansko v vlogi povečevanja trošenja, iz česar se porajajo tudi škodljive odvisnosti. Šola mora zelo paziti, da tega "trojanskega konja" ne spusti pod svojo streho in s tem še poveča socialna nasprotja. Nujna so prizadevanja oblasti in civilne družbe, da bi mladim zagotovili čim več možnosti ustvarjalnega in zdravega delovanja na solidarni osnovi tako v okviru šole kot v okviru društev v lokalnem okolju. Šola se mora izkazati s sodobnimi pedagoškimi pristopi, ki krepijo motivacijo za učenje in podpirajo ustvarjalnost. Na ta način ne bo nasedla na čereh socialne razslojenosti.

Klub staršev in učiteljev za dobro šolo na OŠ bratov Polančičev ugotavlja, da je prostovoljno delo v prid otrok nenadomestljivo in je odločen podpirati strokovno premišljene pobude in projekte šole, na kateri deluje. Pričakuje, da bodo enako ravnali tudi na drugih šolah, iz česar bi nastalo gibanje, ki ga tudi lokalna skupnost in šolska politika ne bosta mogli prezreti.


Sprejeto na tribuni, 28. maja 2009.


Klub staršev in učiteljev za dobro šolo na OŠ bratov Polančičev

Vabilo

Klub staršev in učiteljev za dobro šolo
na OŠ Bratov Polančičev, Maribor




V A B I L O


Vabimo vas na klubski pogovor, ki bo v četrtek, 28. maja, ob 18. uri v avli naše šole.

Tema pogovora bo Je danes res lepo biti otrok?, s čimer rahlo ironiziramo znano pesem Lepo je v naši domovini biti mlad in problematiziramo razširjeno prepričanje, da so otroci brez problemov. Pogovarjali se bomo o različnih aktualnih vidikih življenja otrok, kot so:

• odsevanje gospodarske krize na položaj otrok,
• komercialni (reklamni) pritiski na otroke,
• varnost otrok,
• se otroci sploh še lahko igrajo "zunaj",
• obremenjenost otrok s šolskimi in drugimi obveznostmi,
• in še kaj, kar bo prinesla razprava.

Pogovor bodo usmerjali Majda Štruc (gen. sekr. Zveze prijateljev mladine Slovenije), Janez Karlin (legendarni ravnatelj na "Cankarju"), Aco Prosnik (šol. psiholog), Franci Pivec (sociol. informat.) ter učitelji in starši naše šole.

Vabim vas, da se nam pridružite v skupni težnji, da bi si razjasnili prave poti do dobre šole.