Prva javna tribuna Kluba staršev in učiteljev

Za nami je prvi klubski pogovor oz. t. i. prva javna tribuna Kluba staršev in učiteljev.

Prvo preizkušnjo smo torej uspešno prestali, kljub temu, da bi si morda želeli večjo udeležbo staršev. V nekoliko večjem številu so bili zastopani le učitelji OŠ Bratov Polančičev.
Upamo, da bo tudi staršev ob prihodnjih srečanjih več.

Ob slikoviti in pestri predstavitvi, ki jo je pripravil mag. Franci Pivec, se je odprlo še mnogo tem, ki bi jih lahko obravnavali na prihodnjih srečanjih kluba. Priznani mariborski psiholog in pedagog Aco Prosnik je osvetlil glavni namen tovrstnih klubov, ki je predvsem v manjšanju barier, ki ovirajo sproščeno in odprto komunikacijo med starši in učitelji. Neformalno klubsko okolje pripomore k mehčanju komunikacije in s tem omogoča pretok idej in pobud med starši in učitelji. Ob tem je nujno nevmešavanje staršev v sam pedagoški/didaktični proces učitelja in vice versa spoštovanje nedotakljivosti samih družinskih odnosov učenca.

Tako smo nekako začrtali osnovne smernice in sam namen klubskega delovanja ter postavili osnovno tematiko, ki bo obarvala naše prihodnje klubske pogovore.

Govor Majde Štruc :



Izjava za javnost:


OTROCI V ČASU KRIZE


Povprečna starost prebivalcev Maribora se naglo zvišuje, zato je treba otrokom v našem mestu posvetiti še dodatno pozornost. Gospodarska kriza jim ne prizanaša, pozna se poslabšan gmotni položaj družin, negotova zaposlenost in raztegljiv delovni čas, ki zožuje možnosti posvečanja otrokom. Socialne razlike se povečujejo in druženje med ljudmi se vse bolj razslojuje, kar šola čuti, čeprav tega ne sprejema. Družine težko prenašajo pritiske in povezanost sosesk se trga.

Mladi so glavna tarča neobvladljive potrošniške reklame in pretežni del medijske "mladinske kulture" oz. zabave je dejansko v vlogi povečevanja trošenja, iz česar se porajajo tudi škodljive odvisnosti. Šola mora zelo paziti, da tega "trojanskega konja" ne spusti pod svojo streho in s tem še poveča socialna nasprotja. Nujna so prizadevanja oblasti in civilne družbe, da bi mladim zagotovili čim več možnosti ustvarjalnega in zdravega delovanja na solidarni osnovi tako v okviru šole kot v okviru društev v lokalnem okolju. Šola se mora izkazati s sodobnimi pedagoškimi pristopi, ki krepijo motivacijo za učenje in podpirajo ustvarjalnost. Na ta način ne bo nasedla na čereh socialne razslojenosti.

Klub staršev in učiteljev za dobro šolo na OŠ bratov Polančičev ugotavlja, da je prostovoljno delo v prid otrok nenadomestljivo in je odločen podpirati strokovno premišljene pobude in projekte šole, na kateri deluje. Pričakuje, da bodo enako ravnali tudi na drugih šolah, iz česar bi nastalo gibanje, ki ga tudi lokalna skupnost in šolska politika ne bosta mogli prezreti.


Sprejeto na tribuni, 28. maja 2009.


Klub staršev in učiteljev za dobro šolo na OŠ bratov Polančičev

Vabilo

Klub staršev in učiteljev za dobro šolo
na OŠ Bratov Polančičev, Maribor




V A B I L O


Vabimo vas na klubski pogovor, ki bo v četrtek, 28. maja, ob 18. uri v avli naše šole.

Tema pogovora bo Je danes res lepo biti otrok?, s čimer rahlo ironiziramo znano pesem Lepo je v naši domovini biti mlad in problematiziramo razširjeno prepričanje, da so otroci brez problemov. Pogovarjali se bomo o različnih aktualnih vidikih življenja otrok, kot so:

• odsevanje gospodarske krize na položaj otrok,
• komercialni (reklamni) pritiski na otroke,
• varnost otrok,
• se otroci sploh še lahko igrajo "zunaj",
• obremenjenost otrok s šolskimi in drugimi obveznostmi,
• in še kaj, kar bo prinesla razprava.

Pogovor bodo usmerjali Majda Štruc (gen. sekr. Zveze prijateljev mladine Slovenije), Janez Karlin (legendarni ravnatelj na "Cankarju"), Aco Prosnik (šol. psiholog), Franci Pivec (sociol. informat.) ter učitelji in starši naše šole.

Vabim vas, da se nam pridružite v skupni težnji, da bi si razjasnili prave poti do dobre šole.

Je lepo biti v naši domovini mlad?

Kriza je med nami in je že posegla v življenja mnogih ljudi. Posebno pozornost zaslužijo otroci, ki sami težko izrazijo svojo prizadetost.

Staršem se praviloma zdi, da je njihovim otrokom lepše, kot je bilo njim v mladih letih, s čemer sami sebi izrekajo pohvalo. Kako vprašljiva so pri tem merila, kaže nikoli končana polemika o preobremenjenosti učencev v šoli. Rezultati mednarodnih primerjalnih testov znanja (PISA ipd.) nekatere šolske voditelje navajajo k sklepu, da bi morali obseg pouka še povečati. Ne uvidijo, da npr. Finska dosega najboljše rezultate prav ob nižji obremenjenosti otrok s poukom in da kakovost znanja očitno le ni funkcija obsega pouka. Odločilna je privlačnost pouka in njegov obseg, kar pa po finski izkušnji predvideva večjo avtonomijo učiteljev in šole pri izvedbi učnega načrta. Učiteljeve dolge govorance, njihovo sprotno zapisovanje in stalno testiranje pomnjenja, kar je pogosto še glavnina pouka, povečujejo napor za učenca, ne prinašajo pa pričakovane učne uspešnosti.

V javnosti se ocene o kakovosti izobrazbe današnje mlade generacije gibljejo od sentimentalnega zaščitništva do panične kritičnosti. Medicinske raziskave pa opozarjajo na vse bolj razširjeno izgorelost in depresivnost učencev. Pogosto se zdi, da so do konca srednje šole potrošili že vso svojo energijo in motivacijo za učenje, ter so ostali brez prave volje za "naskok" na univerzo.

Za večino učencev je delavnik daljši od osmih ur, kamor ob samem pouku prištevamo še kup drugih obveznosti, ki jih imajo na svojem urniku. Simbol mučenja slej kot prej ostajajo šolske torbe, ki tehtajo tudi polovico otrokove teže. Lahko si le mislimo, kako bi ravnali odrasli, če bi jim naložili primerljivo breme. Večina lahko tudi hitro oceni, kako je danes z otroško igro na prostem, česar mnogi sploh ne poznajo več. Za kaj takega nimajo časa, v mestih pa tudi ni več prostora za otroško igro. Večina staršev ocenjuje, da je preveč nevarno otroka "spustiti ven". Športna društva hočejo tekmovalce, gibanja potrebni povprečni otroci jih ne zanimajo. Rekreacijo za denar si lahko privoščijo le bolje situirane družine.

Za dobro šolo je nujno, da je pravična in da ne dopušča socialnega razlikovanja. Kriza je huda grožnja za pravičnost, zato glasno opozarjamo, da mora skupnost sedaj še z dodatnimi sredstvi zagotavljati enake možnosti za vse otroke. Treba je upoštevati, da večina staršev nima več normalnega delavnika in da mnogi nimajo stalne zaposlitve. Zaradi eksistencialnih problemov se krhajo odnosi v družinah in soseskah. Mladi vse to prinašajo tudi v šolo, ki je pred težko nalogo, kako nevtralizirati negativne vplive na učno uspešnost.

Ni enostavno odgovoriti na vprašanje, ali je današnja mladost lepša, kot je bila nekdaj. Za šolo je najbolj pomembno, da čim bolje oceni današnje razmere, se z njimi spoprime in učencem zagotovi uspešno učno napredovanje. Ker je to zelo zahtevna naloga, smo na Osnovni šoli bratov Polančičev ustanovili klub za dobro šolo, ki se bo posvečal prav tem vprašanjem.


Klub staršev in učiteljev za dobro šolo na OŠ bratov Polančičev.

Klub staršev in učiteljev za dobro šolo

Dne 12.5.2009 je bila na sestanku kluba staršev in učiteljev predstavljena zgibanka o poslanstvu kluba. Programski svet kluba sestavljajo učitelji in starši posameznih trijad. V nadaljevanju je podana vsebina zgibanke:


UVOD

Dobra šola je cilj širše skupnosti in vsakdo, ki želi prispevati k njenemu izboljšanju je dobrodošel. Šola je odprta in ne skriva svojih problemov, saj je jasno, da brez sodelovanja staršev in učiteljev ni kakovostne vzgoje in izobraževanja otrok. Sodelovanje skupnosti pri izboljšanju šole je obenem preizkusni kamen družbene povezanosti in demokracije.


NAČELA

Vsak odrasel človek ima odgovornost do vsakega otroka.
Starši so prvi učitelji.
Odnos do izobraženosti v družini je bistvena otrokova izobraževalna izkušnja.
Dobre družine so lahko zelo različne družine.
Zagovarjamo dobro javno šolo, ki nudi priložnosti za napredovanje vsem vpisanim otrokom, ne glede na socialni status in upoštevanje specifične potrebe nekaterih med njimi.
Učiteljski poklic je eden najzahtevnejših poklicev, ki terja stalno strokovno izpopolnjevanje in potrjevanje.

POSLANSTVO KLUBA STARŠEV IN UČITELJEV ZA DOBRO ŠOLO

• Dvigniti raven splošnega razumevanja izobraževalnih potreb sedanje in prihodnje družbe.
• Podpreti kakovostno sodelovanje staršev in širše skupnosti pri delovanju šole.
• Okrepiti zaupanje skupnosti v strokovnost učiteljev.
• Poglobiti razumevanje o »drugačnosti« današnjih otrok in o »enkratnosti« vsakega od njih.
• Zagotoviti, da bodo učitelji in starši s skupnim delovanjem pri slehernem otroku odkrili njegovo »močno« stran in da noben otrok na izobraževalni poti ne bo »odrinjen« ali »izgubljen«.
• Potrditi pedagoški koncept, da brez dobrega sodelovanja staršev ni nobene šole.

OBLIKE DELOVANJA

Klubski večeri na določeno temo
Spletna stran
Blog
Pisna obvestila
Nastopi v javnih medijih
Obiski drugih šol
Stiki s šolskimi oblastmi
Rekreativne prireditve

KOMUNIKACIJA * SODELOVANJE * POMOČ
SPOŠTOVANJE * ZAUPANJE * PONOS
KRITIČNOST* SISTEMATIČNOST *
POVEZANOST * DOLGOROČNOST


PRIDRUŽITE SE

Klubu staršev in učiteljev za dobro šolo
na osnovni šoli bratov Polančičev v Mariboru .

Inovativne pedagoške koncepte lahko uspešno uresničujemo le s podporo staršev in širše skupnosti, za kar pa ne zadoščajo zgolj deklaracije, pač pa razvijamo konkretne organizacijske oblike, ki nadgrajujejo običajne roditeljske sestanke, svet staršev ipd.

Vabimo vas, da se vključite v naše delo in da tak svoj namen sporočite na
naslov klubstarsevinuciteljev@gmail.com.